Živi muzej Krasa / Karst Living Museum

Gaber / hop-hornbeam

Črni gaber (Ostrya carpinifolia) je razširjen po vsej Sloveniji. Največ ga je na Krasu, zraste do 20 m visoko in doseže do 50 cm premera. Pomemben je kot pionirska vrsta, ki porašča gola strma in topla pobočja. https://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/gozdna-drevesa/gaber https://en.wikipedia.org/wiki/Ostrya_carpinifolia

Navadni ruj (Cotinus coggygria)

je zagotovo grm, ki najbolj zaznamuje naš Kras. V jesenskem času ga obarva v ognjene barve. Je pionirska vrsta, ki je na Krasu nadomestila izsekane gozdove. https://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/grmovnice/ruj

Ruj

Masnk

Naravna forma viva / Natural forma viva

Pot po gozdu / A way through the forest

Pastirsko zaklonišče / Shepherd’s shelter

Kraški suhi zid/ Dry wall

Kras je kamnit, skorajda vsako ped obdelovalne zemlje in pašnikov je moral kraški človek najprej očistiti kamenja. Prav ta kamen, surov in raznolik, je na Krasu že od nekdaj zelo pomemben gradbeni material. Kraševci so v tisočletjih razvili veščino zidanja brez uporabe vsakršnega veziva. Z odbiranjem razpoložljivega lokalnega kamna, pridobljenega s čiščenjem in urejanjem zemljišč, in poznavanjem tehnike zlaganja so ljudje gradili različne vrste trdnih kamnitih objektov. Veščina suhozidne gradnje je bila leta 2018 vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. https://www.visitkras.info/kraski-suhi-zid-in-pastirske-hiske

sonce / sun

Skala / Rock

Skalna tvorba/ Rock formation

Kamnita goba / stone ‘mushroom’

Kamniti gobi

Kamnita goba / stone ‘mushroom’

Markacija / blaze

živega muzeja Krasa / blaze of Karst Living Museum

Rože / Flowers

Tudi to je Kras / This is Kras too

Kamniti suhi zid / Dry wall

Kras je kamnit, skorajda vsako ped obdelovalne zemlje in pašnikov je moral kraški človek najprej očistiti kamenja. Prav ta kamen, surov in raznolik, je na Krasu že od nekdaj zelo pomemben gradbeni material. Kraševci so v tisočletjih razvili veščino zidanja brez uporabe vsakršnega veziva. Z odbiranjem razpoložljivega lokalnega kamna, pridobljenega s čiščenjem in urejanjem zemljišč, in poznavanjem tehnike zlaganja so ljudje gradili različne vrste trdnih kamnitih objektov. Veščina suhozidne gradnje je bila leta 2018 vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. https://www.visitkras.info/kraski-suhi-zid-in-pastirske-hiske https://www.geomantija.si/pdf/suhi-zidovi-krasa-Celostno_ucenje_iz_dediscine.pdf

Napoleonov hrast / Napoleon’s oak tree

Več kot 200 let staro drevo pri italijanski Gropadi stoji na sredini križišča treh starih cest, ki so nekoč povezovale sosednje kraje Bazovico, Sežano in Orlek. Že ime zgovorno priča o visoki starosti, saj naj bi k hrastu svoje konje privezovali že Napoleonovi vojaki. Če boste ob njem srečali ljudi, ki objemajo njegovo deblo, ne bodite preveč presenečeni. Poskusite še sami, saj poznajo domačini v bližnji Gropadi pri Bazovici kar precej zgodb o njegovi čudežni oziroma zdravilni moči. Zanimivo izkušnjo o zdravilnem ali svetem hrastu v svoji knjigi V soju mesečine – Ustno izročilo Lokve, Prelož in bližnje okolice opisuje Boris Čok. »Že dosti nazaj se je stari gropajski očak počutil grozno slabo in je šel od doma malo na zrak, da naredi obhod po vasi,« piše. »Prišel je na konec vasi in zagledal njihov zelo, zelo star hrast. Pa si je rekel: 'Če že moram umreti, potlej naj umrem pod tem našim hrastom.' Sedel je na tla h koreninam ter se z glavo in hrbtom naslonil na deblo. Malo je zadremal in čez nekaj časa je začutil čudno ščemenje po vsem telesu. Slabo počutje je izginilo, v telo se mu je vrnila moč.« Ljudi, ki so omagali, so svojci na dvokolesnicah in vozovih vozili v Gropado pod hrast. »Vsi so si opomogli,« pravi Čok. »To je postalo sveto drevo in marsikdo si je odtrgal manjšo vejico ter jo nesel domov. Zataknil jo je tja, kjer je sumil, da so na delu temne sile. Hrast v Gropadi še stoji, toda odkar so zdravniki in zdravila, mladi ne hodijo več k drevesu. Pravijo pa, da še vedno pomaga s svojo čudežno energijo.«

Kamniti osamelec / Rocky stone

Kamniti osamelec / Rocky stone

Škrapljišče / Limestone pavement

Škraplje so podolgovat žleb na neporaslih površinah trdega apnenca, ki nastane pod vplivom tekoče vode. Geomorfološka površinska oblika škrapelj je značilna za kraški svet. A limestone pavement is a natural karst landform consisting of a flat, incised surface of exposed limestone that resembles an artificial pavement.

Naravno okno / Natural window

Škrapljišče / Limestone pavement

Škraplje so podolgovat žleb na neporaslih površinah trdega apnenca, ki nastane pod vplivom tekoče vode. Geomorfološka površinska oblika škrapelj je značilna za kraški svet. A limestone pavement is a natural karst landform consisting of a flat, incised surface of exposed limestone that resembles an artificial pavement.

Naravne kamnite tvorbe / Natural stone formation

Pastirska hiša - šiška / Shepherd’s corbelled huts

To so prave male mojstrovine iz kamna, brez veziva ali drugih materialov. Kljub temu imajo te hiške trdne zidove in strehe, ki so nekoč nudile zavetje predvsem pastirjem, pa tudi poljedelcem in kamnosekom. Največ hišk je bilo zgrajenih na pašnikih, zato jih danes imenujemo pastirske hiške. Hiške, ki so pastirjem nudile zavetje pred burjo in dežjem, so gradili kot samostoječe ali prislonjene ob velike stene oziroma suhe zidove. V okolici vasi Lokve so poimenovane kot šiške. Danes je na klasičnem Krasu ohranjenih okoli 400 hišk, ki so bile večinoma zgrajene v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. https://www.visitkras.info/kraski-suhi-zid-in-pastirske-hiske

Pastirska hiša - šiška / Shepherd’s corbelled huts

Kal / Pond

Kraševcem so bili kali in štirne stoletja edini vir vode. Služili so za pitno vodo, gospodinjstvo in živino. Za ureditev kalov so izrabili naravne kotanje. Zravnali so pobočje in poglobili dno. Na zemeljsko podlago so kot tesnilo položili in stlačili do 20 cm debelo plast ilovice, ki so jo na pobočjih zaščitili s kamnito oblogo (škrlami). Ob napajanju je živina s svojo težo tlačila kamnito podlago, tako pa je ilovica ohranjala vlago in tesnjenje. Ob kalih so se vaščani srečevali in kramljali, pozimi so se otroci na ledu tudi drsali. Kale so urejali tudi za naravno pridobivanje ledu. Pozimi so sekali led in ga hranili v posebej grajenih objektih – ledenicah. Poleti so led z vozovi vozili v Trst. Najbližje ohranjena ledenica s stopnicami je na območju Kobilarne Lipica v neposredni bližini obstoječega kala. https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDivi_muzej_Krasa#Kali_in_%C5%A1tirne Ponds were built in natural basins, with the slope leveled and the bottom deepened. A 20-centimetre (7.9 in) layer of clay was laid down and pressed into the soil to seal the bottom. The clay was protected by a stone liner (škrle – flat stones or slate). Cattle pressed the stone as they drank, preserving the seal. Villagers met near ponds, and children skated on the ice in winter. The ponds were used to obtain ice, which was stored in ice houses (ledenice). In summer, the ice was brought to Trieste. A preserved ice house with steps is near the pond at Lipica Stud Farm.

Pastirska hiša - šiška / Shepherd’s corbelled huts

Škrapljišče / Limestone pavement

Škraplje so podolgovat žleb na neporaslih površinah trdega apnenca, ki nastane pod vplivom tekoče vode. Geomorfološka površinska oblika škrapelj je značilna za kraški svet. A limestone pavement is a natural karst landform consisting of a flat, incised surface of exposed limestone that resembles an artificial pavement.

Škrapljišče / Limestone pavement

Kamniti osamelec / Rocky stone

Štirna in kal / Well and pond

Deževnico so zajemali tudi z gradnjo štirn. Veliko skrb in napore za pitno vodo potrjuje zgrajena Nova štirna Sežana–Orlek, ki spada med redke ohranjene primerke štirn, zgrajenih sredi gmajne. Štirna je okrogle oblike s premerom okrog 9 m, v globino seže 3 m. Vanjo vodijo dvoramne stopnice. Za skrbno zloženimi kamnitimi bloki in na dnu štirne je kot tesnilo natlačena ilovica, ki zadržuje meteorno vodo. Na podoben način so po letu 1822 zgradili štirno v Štirni dolini in na Luscu v Orleku. Pomembna pridobitev je bila izgradnja vaške – komunske štirne v letu 1880. Z bližnjih streh so deževnico preko zidanega kanala in delno prek glinastih cevi speljali v štirno in višek v kal. Z vodo iz vaške štirne so se oskrbovali domačini, ki niso imeli lastnih štirn. Ob pomanjkanju vode so štirno zaklepali, vaščanom pa so skrbniki vodo delili. Premožnejši vaščani so si štirne gradili na lastnem borjaču. Štirne so skopali v kamnita tla ter obzidali z natančno klesanimi kamni. Kot tesnilo so uporabili ilovico. Nadzemni del štirne je šap iz enega ali več kosov. V vasi Orlek sta ohranjeni Čotova štirna iz leta 1881 in preko 250 let stara Stršinkna štirna. Pravo olajšanje za celoten Kras je bila izgradnja glavnega vodovoda od Brestovice pri Komnu čez celoten Kras po letu 1982. For centuries the only source of water for the karst people were ponds (kali) and wells (štirne), which provided potable water for households and livestock. Rainwater was collected in cisterns. The preserved Sežana–Orlek cistern, built on common land (gmajna), has a diameter of about 9 meters (30 ft) and is 3 meters (9.8 ft) deep. A two-sided staircase leads into the cistern. Nineteenth-century cisterns were built in the Štirna Valley and Orlek, which has two: the 1881 cistern and one which is over 250 years old. Rainwater was collected from the nearby roofs and fed through a canal and clay pipes into the well; excess water was collected in a pond. People without a well of their own used water from the village well. Wealthier people built wells on their property. The wells were dug, surrounded by small stones and sealed with clay.

Štirna in kal / Well and pond