Vojsko

Download

Trail photos

Author

gjvidrija

59 4 49

See more trails from this author

Trail stats

Distance: 28.6 mi
Elevation gain: 4,715 ft
Technical difficulty: Moderate
Elevation loss: 4,370 ft
Max elevation: 3,746 ft
TrailRank: 38
Min elevation: 2,377 ft
Trail type: One Way

Coordinates: 729
Uploaded: November 26, 2023

Be the first to clap

near Kodr, Idrija (Slovenija)

Viewed 32 times, downloaded 1 times

Trail photos

Itinerary description

𝗢𝗦𝗡𝗢𝗩𝗡𝗢
Vojsko je razloženo naselje v Zahodni Sloveniji (46,023636 N, 13,903403 E). Leži na istoimenski kraški planoti v predalpskem Idrijskem hribovju in ima značilnosti obeh glavnih pokrajinskih enot, čeprav se zdi, da so dinarske poteze nekoliko bolj izrazite, saj tu najdemo plitva brezna in dolomitne jame ter krajše ponikalnice.
S svojimi 1083 metri nadmorske višine (center vasi) velja za najvišje ležečo vas na Primorskem. Na Vojskem živi 247 ljudi, gostota naselitve pa je zaradi razpršenosti naselja le 6,0 preb./km².

𝗚𝗘𝗢𝗟𝗢Š𝗞𝗔 𝗦𝗘𝗦𝗧𝗔𝗩𝗔 𝗜𝗡 𝗣𝗥𝗦𝗧
Vojskarska planota je geološko zelo zanimivo zgrajena. Večino planotastega sveta sestavljata oolitni apnenec in anizijski dolomit z vključki dolomitnega konglomerata ter zaplatami ladinijskega tufa. Najdemo tudi paleozojske peščenjake in zgornjepermske karbonatne kamnine, ki prehajajo v skitski dolomit.
Med najpogostejše tipe prsti spadajo rendzina na apnencu in dolomitu, rjava pokarbonatna tla in ranker, prisotne pa so tudi distrična rjava tla, sicer v precej manjšem obsegu.

𝗥𝗘𝗟𝗜𝗘𝗙
Relief je večinoma kraški, saj po celotni planoti najdemo številne vrtače, kraške doline, brezna, jame, požiralnike in ponikalnice, škraplje, žlebiče, ...

𝗣𝗢𝗗𝗡𝗘𝗕𝗝𝗘
Za planoto je značilno podnebje nižjega gorskega sveta s svežimi poletji s povprečno temperaturo okoli 15 °C in dolgimi zimami, kjer se povprečne temperature v zimskih mesecih gibljejo rahlo pod 0 °C. Povprečna letna temperatura je 7 °C. Letna količina padavin je skoraj 2300 mm, z viškom v jesenskem času.
Na podnebje na Vojskem ima največji vpliv relief, saj kraj leži na precej visoki nadmorski višini (okoli 1000 metrov), temperature pa se z nadmorsko višino nižajo. Prav tako planota predstavlja "gorsko" pregrado, kjer nastajajo orografske padavine, zato to območje prejema večjo količino padavin.

𝗩𝗢𝗗𝗢𝗩𝗝𝗘
Edini večji površinski vodotok Vojskarske planote je Gačnik, zaradi apnenčaste podlage pa obstajajo tudi podzemne kraške vode, vendar le-te niso tako raziskane. Ob obrobju planote tečejo Kanomljica na severovzhodni strani, Trebuščica na zahodni in Idrijca na južni.

𝗚𝗢𝗦𝗣𝗢𝗗𝗔𝗥𝗦𝗧𝗩𝗢
Prebivalci so bili v preteklosti poznani predvsem po kovaštvu, saj so skoraj pri vsaki domačiji imeli kovačijo, ki je zaposlovala moške, ženske pa so tako kot v Idriji ob dolgih zimskih večerih klekljale. Še danes je skrbno obdelan vsak košček zemlje, razvita je predvsem živinoreja in gozdarstvo.

𝗩𝗜𝗥𝗜 𝗜𝗡 𝗟𝗜𝗧𝗘𝗥𝗔𝗧𝗨𝗥𝗔
Atlas okolja. (povzeto dne 28. 11. 2028). Dostopno na spletnem naslovu: https://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso
Geološki zavod Slovenije: Osnovna Geološka karta. (povzeto dne 28. 11. 2028). Dostopno na spletnem naslovu: https://ogk100.geo-zs.si/
Hvala, Renata (2011). Vojsko. Idrija: Založba Bogataj.
Vojsko – najvišje ležeča vas na Primorskem. (povzeto dne 28. 11. 2023). Dostopno na spletnem naslovu: https://www.geopark-idrija.si/dozivetja/pohodne-in-kolesarske-poti/4-vojsko-najvisje-lezeca-vas-na-primorskem/
Vojsko. (povzeto dne 1. 12. 2023). Dostopno na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/statistike_1950_2020/vojsko/

Waypoints

Skalna samotarja v Kočevšu

4 - 5 metrov visoka skalna samotarja najdemo na sredini obsežne izravnave v Kočevšu. Takih na Vojskarski planoti najdemo kar nekaj, na primer še pod kmetijo pri Čarju, mimo katerega vodi trasa te poti. Zgrajeni so iz tršega dolomita s konglomeratnimi vključki in so že tisočletja kos mehaničnemu razpadanju in kemičnemu preperevanju.

Idrijske klavže

Idrijske oz. Mrakove klavže, zgrajene leta 1772 po načrtih domačina Jožefa Mraka, so največje in najzmogljivejše med vsemi. Stojijo v zgornjem toku reke Idrijce in so naenkrat omogočale transport 10.000 m³ lesa, ki je po 20 km priplul do Idrije. Idrijske klavže so obratovale do leta 1926. Na klavžah je delal klavžar, ki je objekt vzdrževal in skrbel za plavljenje lesa. Večinoma so bili to lastniki bližnjih domačij, t. i. klavžarstvo pa je bilo s strani rudnika plačano in dedno delo. Ob zapornicah klavž je bila kasneje (2. pol. 20. st.) zgrajena manjša hidroelektrarna, ki izkorišča padec vode za zapornicami za proizvodno električne energije.

Idrijski izvlek

Idrijski izvlek predstavlja sledi gozdarske dejavnosti na Vojskem, ki je v začetku 19. stoletja postala zelo cenjena panoga. Prvi si je napravo, s katero bi si olajšali spravilo lesa iz težje dostopnih strmin, omislil domačin Štefan Gnezda, ki danes velja za pionirja gozdnih žičnic na Slovenskem. Les, ki so ga transportirali s strmin in nato še v Idrijo, so uporabljali za gradnjo grabelj na sotočju Idrijce in Nikove ter podporo rovov v rudniku.

Trohova ravan

Ravan je dobila ime po kmetiji Pri Trohu, ki leži na njenem vzhodnem obrobju. Za vojskarske razmere je to res prava ravan, saj je njen osrednji del zelo izravnan. Zaradi svoje odprtosti je primerna tudi za lov, opazimo lovsko opazovalnico, katerih je na celotni planoti res veliko. Na zahodu se ravan podaljša v izrazito mrazišče, kjer sneg obleži dlje časa kot drugje na planoti. Večino Trohove ravni prekriva značilen, skoraj bel in neplastnat zgornjetriasni cordevolski dolomit. Najdemo tudi nekaj občasnih požiralnikov, ki so razporejeni po sredini izravnave in vezani na podzemeljski odtok vode iz vojskarskih ponikev Poncale proti Vovkovi jami. Pod ravnjo se nahaja večje podzemno jezero, dostopno sicer le izkušenim jamarjem z vso potrebno opremo.

Spomenik padlim v NOB in žrtvam vojnega nasilja

Spomenik NOB sestavljajo trije pokončni kvadri, na katere so pritrjene tri marmorne plošče z napisi. Srednja vsebuje posvetilo, leva imena padlih v narodno osvobodilnem boju med drugo svetovno vojno, desna pa ima vklesana imena žrtvam vojne in fašističnega nasilja. Spomenik je bil leta 1986 postavljen v središče vasi, ob nekdanji šoli. Je eden izmed zapuščin političnih in družbenih sprememb na Idrijskem. Te je še posebej zaznamoval čas prve in druge svetovne vojne, iz katerega danes ostajajo vojaške poti, obmejne utrdbe in grobišča ter nas opominjajo na bolečo preteklost.

Partizanska tiskarna Slovenija

Partizanska tiskarna Slovenija je ena izmed najbolj ohranjenih spomenikov druge svetovne vojne na Slovenskem. Kompleks sestavlja šest lesenih barak, postavljenih v težko dostopni grapi pod robom planote nad dolino Kanomljice. Postavljena je bila V studencih, v gozdu ob hudourniškem potoku, ki je omogočal proizvodnjo elektrike za pogon velikega tiskarskega stroja. Tiskarna je postala znana in pomembna, ker so med septembrom 1944 in koncem vojne v njej tiskali Partizanski dnevnik, ki je veljal za edini ilegalni dnevnik v takrat okupirani Evropi in hkrati edini dnevni tiskani časopis kakega odporniškega gibanja.

Snežena jama

Snežena jama je brezno tektonskega nastanka z ozkim in strmim vhodom. Njena posebnost je, da zaradi precej nižje temperature na njenem dnu, v njej sneg ostaja zelo dolgo, lahko tudi še celo poletje. Višina snežne odeje pa je zaradi višanja temperatur z vsakim letom nižja, prav tako tudi obstanek le-te tekom poletja. Včasih so lastniki vaških gostiln sneg in led iz jame uporabljali za shranjevanje živil, menda so ga nekateri v poletnih mesecih vozili celo v Idrijo in druge kraje.

Živinoreja

Kljub temu, da se prebivalstvo Vojskega stara in večina ljudi hodi na delo v Idrijo in druge urbanizirane kraje, na planoti še vedno ostajajo tudi kmetije, ki se ukvarjajo z živinorejo, predvsem govedorejo. Ker je živinorejcev na Vojskem malo, neizkoriščenih travnikov pa veliko, so se skupaj s kmeti iz Krnic, Kanomlje in Godoviča povezali v pašno skupnost. Tako imajo v Gačniku urejen skupni pašnik, katerega vzdržujejo vsi vključeni kmetje in na njem potem tudi pasejo živino.

Partizansko grobišče na Vojščici

Grobišče na Vojščici je povojno grobišče iz časa druge svetovne vojne. Tu je pokopanih 305 borcev, padlih na širšem območju Vojskega, Trnovskega gozda in Idrijskih Krnic, padlih aprila 1945, ko je tu divjala zadnja in najhujša nemška ofenziva. Pokopališče v obliki srca je obdano z nizkim zidom in ima nagrobne kamne v obliki svinčenk, na katerih so imena pokopanih. Pred pokopališčem je kamnit obelisk z vklesanim posvetilom.

Soteska Gačnika

Gačnik je zanimiva in po svoje skrivnostna grapa s številnimi slapovi, koriti, tolmuni in brzicami. Potok Gačnik izvira blizu kmetije Krpcija in čez planoto teče počasi in v vijugah. Mimo močvirnatih travnikov se nato zajeda globoko v pobočje proti Dolenji Trebuši ter se 800 m pod planoto izliva v Trebuščico. Gačnik na svoji poti proti dolini Trebuše tvori 14 slapov, v spodnjem toku so prisotne tudi kotlice. Edini lahko dostopen je najvišje ležeči Brdarjev slap (na sliki) pod kmetijo Brdar, ki z višine 6 metrov pada čez dve stopnji. Ob bazenu pod slapom so bili pred leti še vidni ostanki Brdarjevega mlina. Ostali slapovi Gačnika so zaradi strmega terena in skalnih previsov težko dostopni, večinoma le s plezalno opremo.

Mokrišča v dolini Gačnika

Mokrišča so območja, kjer začasno ali trajno zastaja voda in združujejo značilnosti kopenskih in vodnih ekosistemov. Ob potoku Gačnik so se izoblikovale zamočvirjene ravnice, nastale na karnijskih peščenjakih starosti 237 milijonov let. Ti ponekod prehajajo v konglomerat z rdečimi jaspisi ali v apnenec, v katerem je mogoče najti različne fosilne ostanke. Zaradi močno vlažnih prsti, ki pri razgradnji humusa izločajo strupene snovi, so se rastline prilagodile s telesno zgradbo, odporno povrhnjico in kopičenjem hranilnih zalog. Najbolj značilne rastline na mokriščih v Gačniku so munci ter mesojede rosike in mastnice, med drevesnimi vrstami pa prevladujejo vrbe in jelše.

Tekaško smučarski center Vojsko

Tekaško-smučarski center Vojsko s svojo ponudbo in tekaško-smučarskimi progami ponuja možnost kakovostne zimske rekreacije in sprostitve na Vojskem. Center se je v zadnjih letih izjemno turistično razvil in postal prepoznaven ne le po Sloveniji, temveč tudi med tujci. Če spomladi, poleti in jeseni neokrnjena narava vabi s pohodniškimi in kolesarskimi doživetji, se pozimi planota nad Idrijo spremeni v raj s tekaškimi progami, ki vodijo po razgibani pokrajini. Center ponuja brezplačno uporabo prog v dolžini 3, 5 in 7,5 kilometrov v obeh tehnikah ter izposojo tekaške opreme.

Slovenska vojaška partizanska bolnica Pavla

Kljub temu, da nobena bolnišnična baraka danes ni več ohranjena, lahko najdemo spominski obeležji pri zaselkih Krekovše in Mrzla Rupa (na sliki). Slovenska vojaška partizanska bolnica Pavla (SVPB Pavla), ki je delovala na več lokacijah v Trnovskem gozdu, je bila med najpomembnejšimi partizanskimi bolnicami. Ime je dobila po dr. Pavli Jerini Lah, ki je bila njena upraviteljica od leta 1944. Vsega skupaj je tu delovalo več bolnišničnih barak. Prva centralna ob zgornjem toku Idrijce nad Idrijskimi klavžami, manjše pa Očkova v Bedrovi grapi, B pod Hudim poljem, Tinetova Pri Vrtu, Zadnja centralna nad Putrihovimi klavžami in Delta v Tisovcu. Dogradili so ji celo oddelek za invalide in tako kot tiskarna, je tudi SVPB Pavla imela svojo malo pretočno elektrarno. Do osvoboditve maja 1945 se je v postojankah in zdraviliščih bolnice Pavla zdravilo več kot 1600 ranjencev in bolnikov.

Comments

You can add a comment or review this trail